SB, kratica za najboljšo slaščičarno na balkanu: Saraj Bosna. Najboljše v SB pa baklavice, ki se kar stopijo v ustih. Postavljena je proti koncu Baščaršije (no ja, če je začetek Sebilj). Jan je bil na dvodnevnem izletu in za svojega sladkosnedega ateta prinesel opojno škatlo z napisom SB. Res, da je 3/4 vsebine manjkalo (ja, avtobusna vožnja se vleče), ampak tudi tistih 10 baklav je bilo odličnih in izginile so v trenutku.

To so bili časi

Kje so časi, ko si dal v nahrbtnik kanto cvička, hlebec kruha, klobaso in šel. Šel na pot. Cilj sploh ni bil važen, pomembna je bila pot. Pot z vsem, kar taka pot lahko prinese. Nihče se ni spraševal, katere znamke cunj imaš na sebi, kakšne goretex in ohoinsploh čevlje imaš, kakšen hrbet ima ruzak, iz kakšnega ultrafensišmensi jekla je nož in ostale povsem nepomembne reči. Glavna skrb je bila, da kanister ni usahnil, pa da je bilo kaj za pod zob. Ob dobri družbi je je in bi moralo biti tudi danes vse ostalo povsem nepomembno.

Ampak ne gre. Kdo pa bi še danes šel v gumjastih škornjih, klobaso in pol kile kruha na pohod v Krakovski gozd? Ne, kje pa! Treba je iti vsaj na kičast vrh zvenečega imena, po možnosti s pol ruzaka elektronske opreme, s katero imamo potem toliko opravka, da sploh ni potrebno razmišljat, kakšna je družba ali morda celo narava okrog nas. Glavno da se vse poslika, pofilma in potem objavi na vimeotu, joutubetu, pikasatu in ostalih straneh. Vrhunec pa sodobni pohodnik, kolesar ali potomec staroselskih vandrovcev doseže, ko po objavi svojih digitalnih zapisov vsaj 15 uporabnikov taistega foruma omedleva, se slini in komentira.

A si še upamo na turo za lastno dušo?

Spet ena zaprašena

Tako kot je nesmiselno ugotavljati in se spraševati o tem, ali je bila prej kura ali jajce (ko sicer vsi vemo, da je bilo bojo, torej kura z jajci, oz. če sem še bolj natančen: petelin), se je nesmiselno spraševati ali je boljši cestni ali gorski _______ (tu vstavi kakšen s kolesarstvom povezan samostalnik, npr: kolesar, kolo, tura, guma, balanca, portal, ...).

Tole sem našel iz Bajkerskega glasnika (še pomnite tovariši?) št. 11:
Greenu zmaga na cesti, Miholjevic 9.

Kanadcan Roland Green, ki je po lanski sezoni prestopil od GTja k ekipi Trek/VW, se je tudi na prigovarjanje Lanca Armstronga poskusa na cesti v barvah ekipe US Postal Service. Danes je dosegel zmago v prvi etapi sestdnevne dirke Redlands Bicycle Classic v Kaliforniji. Uvodni ulicni prolog, ki je zhteval tudi nekaj tehnicnega znanja, mu je ustrezal, tako da je za seboj pustil vse ameriske ase, 7. je bil Avstralec Cadel Evans (Volvo-Cannondale) in 9. Vladimir Miholjevic (Krka Telekom).

Odlična in cenovno ugodna pizzerija se nahaja v zaledju Lucije. Drži se športnega centra Lucija in je ni težko najti. Spoznali smo jo že pred dvemi leti na avgustovski otroški uri. Včeraj smo si privoščili obalno kolesarsko družinsko turo in ni bilo potrebno dvakrat vprašat, kam gremo na kosilo. Tudi tokrat nismo bili razočarani.

Arhiv za začetek

Občasno se lotim pregledovanja in brisanja prahu s tistih sektorjev na disku, kamor že dolgo niso zašle njegove bralne glave.

Recimo tole ima datum 3.10.2000:

Že dalj časa teče debata, kam bi šli na skupno turo. Nekaj Ljubljanskih fantičkov je navijalo za Krvavec, MarE se je ponujal za Gorjance, padlo je nekaj drugih idej. Vse skupaj veliko govorjenja, konkretnih dogovorov pa nič...

Dokler se ni v Milanovi glavi porodila ideja in je na bajkersko tablo poslal objavo:

Dragonja

Glede na naslov rubrike sporočam, da je stanje poti po Dragonji zadovoljivo. Za tiste, ki ne poznajo poti je nemogoč soliden prehod (beri krvav, skozi robido). Pripravljen sem vas voditi po poti (23x se prečka strugo) npr. v zimskih mesecih, po želji pa kadarkoli.

Milan 48

... in se je začelo. MarE je takoj dobil idejo za skupno turo.

In smo se dogovorili...

za izlet Dragonja 2000.

Sledila je objava na tabli